14  Uvod v prostorske podatke

Objavljeno

23. oktober 2026

14.1 Kaj se bomo naučili

Pri analizi s pandas smo se spraševali, kaj smo izmerili in kdaj. Pri prostorski analizi dodamo vprašanje kje. Lokacija omogoča, da podatke povežemo tudi takrat, ko nimajo skupnega identifikatorja: točko meritve lahko na primer pripišemo občini, v kateri leži.

Po poglavju bomo znali:

  • razlikovati med vektorskim in rastrskim modelom,
  • pojasniti vlogo geometrije, atributov in koordinatnega referenčnega sistema,
  • prepoznati razliko med določitvijo CRS in pretvorbo koordinat,
  • izbrati smiselne enote za merjenje razdalj in površin,
  • preveriti osnovne metapodatke pred analizo.

Predpostavljamo poznavanje tabel DataFrame, polj NumPy in osnov risanja. V tem poglavju gradimo pojme, v naslednjem pa jih uporabimo z GeoPandas.

14.2 Lokacija kot del podatka

Zapis o opazovanju lahko vsebuje identifikator, čas, vrednost in koordinate. Koordinati sami še ne zadoščata: vedeti moramo, kaj pomenita in v katerem sistemu sta izraženi.

Lastnost Primer Kaj moramo vedeti?
Identifikator T01 Ali označuje opazovanje ali lokacijo?
Vrednost 18.4 Katera količina in katera enota?
Čas 2026-05-10 Posamezna meritev ali povprečje obdobja?
Koordinati 14.506, 46.051 Vrstni red, enote in CRS
Vir terenski zajem Kako in s kakšno kakovostjo je nastal podatek?

Koordinate v tabeli so približna ponazoritev lokacije v Ljubljani, ne izmerjena lokacija postaje. Takšno razlikovanje je pomembno tudi v vajah: učnih podatkov ne predstavljamo kot dejanskih opazovanj.

Prostorski sloj združuje objekte istega vsebinskega sklopa, na primer občine, ceste ali merilne točke. Več slojev lahko prikažemo na isti karti, vendar jih moramo pred skupno analizo ustrezno uskladiti.

14.3 Dva podatkovna modela

14.3.1 Vektorski model

Vektorski model opisuje objekte z geometrijami. Vsak objekt ima lahko svojo vrstico v atributni tabeli.

  • Točka predstavlja lokacijo, na primer merilno mesto.
  • Linija je zaporedje povezanih koordinat, na primer odsek poti.
  • Poligon opisuje območje z zunanjo mejo in morebitnimi notranjimi odprtinami, na primer občino ali jezero.

Objekt lahko sestavlja več ločenih delov: MultiPolygon je še vedno lahko ena občina z eno vrstico atributov. Število geometrijskih delov zato ni nujno enako številu objektov.

Izbira geometrije je povezana z namenom in merilom. Mesto lahko na karti Evrope predstavimo kot točko, pri analizi mestne rabe prostora pa potrebujemo območje. Točka ne pomeni, da mesto v resničnosti nima površine.

14.3.2 Rastrski model

Raster razdeli prostor na celice. Vsaka celica vsebuje vrednost, na primer višino površja, temperaturo ali oznako razreda pokrovnosti. Večpasovni raster ima za isto mrežo več slojev vrednosti; pri satelitskem posnetku so to lahko spektralni pasovi.

Za prostorsko razlago matrike potrebujemo poleg vrednosti še položaj mreže, velikost in orientacijo celic ter CRS. Indeks vrstice in stolpca sam po sebi ni geografska koordinata. Pri pogostem rastru, usmerjenem proti severu, vrstice naraščajo navzdol, koordinata severa pa se pri tem zmanjšuje.

Slika 14.1: Isto učno območje: levo vektorski objekti, desno rastrska mreža. Barve celic predstavljajo izmišljene vrednosti.

Vektorski in rastrski model se dopolnjujeta. S poligonom občine lahko izrežemo višinski raster, nato pa za občino izračunamo povprečno višino. Pretvorba med modeloma zahteva pravilo: pri pretvorbi poligona v raster moramo določiti velikost celice in način pripisa vrednosti celicam ob robu.

14.4 Koordinatni referenčni sistem

Koordinatni referenčni sistem oziroma CRS določa, kako koordinate povežemo s položajem na Zemlji. Vključuje referenčno osnovo, koordinatni sistem in enote; pri projiciranem CRS tudi kartografsko projekcijo.

Geografske koordinate izražamo s kotnimi enotami, navadno stopinjami geografske dolžine in širine. Projicirane koordinate ležijo v ravnini in so pogosto izražene v metrih. Projekcija ne more brez popačenj ohraniti vseh lastnosti Zemljinega površja. Pri izbiri upoštevamo območje in namen analize.

Oznaka Uporaba v knjigi Enote
EPSG:4326 Izmenjava lokacij v WGS 84 stopinje
EPSG:3794 D96/TM, ravninske analize našega primera v Sloveniji metri
EPSG:3857 Spletna kartografska ozadja metri, z izrazitim popačenjem merila

Oznaka EPSG je identifikator definicije, ne podatek o točnosti meritev. Sloj v pravilnem CRS ima še vedno lahko napačne ali nenatančne koordinate.

PomembnoVrstni red koordinat

Pri gpd.points_from_xy(x, y) je x geografska dolžina, y pa geografska širina, kadar ustvarjamo točke iz koordinat WGS 84. Tudi GeoJSON uporablja vrstni red dolžina, širina. Druga orodja in storitve lahko zahtevajo drugačen vrstni red osi, zato vedno preverimo njihov dogovor.

14.4.1 Določitev CRS in pretvorba koordinat

Če poznamo izvorni sistem, vendar podatek nima zapisane oznake, CRS določimo. Če želimo iste lokacije izraziti v drugem sistemu, koordinate pretvorimo.

V GeoPandas imata zato metodi različni vlogi:

  • set_crs(...) pripiše definicijo CRS; številčne koordinate se ne spremenijo.
  • to_crs(...) preračuna koordinate iz znanega izvornega CRS v ciljni CRS.

Prepis oznake CRS ne popravi napačno interpretiranih koordinat. Če izvorni CRS ni znan, najprej poiščemo metapodatke. Podrobnosti so v dokumentaciji GeoPandas o projekcijah.

14.4.2 Razdalje in površine

Ravninske geometrijske operacije uporabljajo enote koordinat. Izračun površine nad koordinatami v stopinjah ne vrne kvadratnih metrov. Tudi metri v Web Mercatorju niso dobra privzeta izbira za lokalno merjenje površin.

Za učne analize v okolici Ljubljane bomo sloje pretvorili v D96/TM (EPSG:3794). Razdalje bodo izražene v metrih, površine pa v kvadratnih metrih; v kvadratne kilometre jih pretvorimo z deljenjem z milijonom. Pri drugih območjih izberemo ustrezen CRS ali geodetski postopek merjenja. Ravninska razdalja med točkama tudi ni dolžina poti po cestnem omrežju.

14.5 Ločljivost, obseg in kakovost

Prostorski obseg pove, katero območje podatek pokriva. Pogosto ga povzamemo z omejitvenim pravokotnikom (bounds), ki pa ne opisuje natančne oblike območja.

Prostorska ločljivost pri rastru opisuje velikost celice. Celica velikosti 10 m × 10 m pokriva 100 m² v ravnini mreže. To ne pomeni, da ima vsak objekt ali izmerjeni položaj točnost 10 m. Pri vektorjih na podrobnost vplivajo način zajema, merilo in poenostavljanje geometrije.

Položajna točnost opisuje ujemanje z referenčnim položajem, atributna kakovost pravilnost opisnih vrednosti, časovna ustreznost pa primernost datuma za vprašanje analize. Stare občinske meje in nove statistike se lahko vsebinsko razlikujejo tudi ob enakem CRS.

Manjkajoč podatek prav tako ni ničla. Pri rastrih uporabljamo oznako ali masko NoData; pri vektorjih razlikujemo manjkajočo geometrijo, prazno geometrijo in neveljavno geometrijo. Poligon, katerega rob se nepravilno seka, lahko povzroči napačen rezultat prostorske operacije.

14.6 Formati in metapodatki

Format Kaj običajno shranjujemo Na kaj pazimo?
CSV Atribute in ločene stolpce koordinat CRS in geometrijo opišemo posebej
GeoJSON Vektorske objekte za izmenjavo Uporabimo dolžino/širino WGS 84
GeoPackage Vektorske sloje z atributi in CRS Datoteka lahko vsebuje več slojev
Shapefile Vektorske objekte Več datotek; preverimo kodiranje in imena polj
GeoTIFF Georeferencirane rastrske vrednosti Preverimo pasove, transformacijo, CRS in NoData

Končnica datoteke ne zagotavlja kakovosti podatkov. Ob vsakem učnem naboru bomo zato zapisali vir, znano časovno stanje, CRS, opis atributov in opravljene spremembe. Za prostorske enote Slovenije je izhodiščni uradni vir Register prostorskih enot Geodetske uprave RS.

14.7 Od vprašanja do analize

Naše prvo vprašanje bo: v katerih občinah ležijo učne opazovalne točke? Potek je naslednji:

  1. Preberemo poligone občin in tabelo točk.
  2. Preverimo atribute, manjkajoče vrednosti, geometrije in CRS.
  3. Sloja izrazimo v istem CRS.
  4. S prostorskim povezovanjem poiščemo občino za vsako točko.
  5. Preverimo neujemanja in morebitne večkratne zadetke.
  6. Rezultat povzamemo, prikažemo in razložimo.

Pred naslednjim poglavjem razmislite:

  • Zakaj občine ne moremo zanesljivo določiti samo iz dveh števil brez CRS?
  • Ali večja ločljivost rastra nujno pomeni večjo položajno točnost?
  • Kaj bi se zgodilo, če bi razdaljo 500 uporabili neposredno na koordinatah v stopinjah?
  • Ali moramo točko na meji obravnavati enako kot točko v notranjosti občine?

Odgovore bomo preverili v poglavju o vektorskih podatkih.