23 Projektne naloge
23.1 Namen
Projektne naloge so prostor, kjer bralec ali študent samostojno poveže več tem iz knjige v smiselno celoto. Cilj ni le ponoviti posamezne ukaze, ampak pripraviti manjšo analizo, ki ima:
- jasno vprašanje,
- izbrane podatkovne vire,
- pregleden potek obdelave,
- razumljivo predstavitev rezultatov.
Takšna naloga je dober most med vodenimi vajami in samostojnim analitičnim delom.
23.2 Kaj naj naloga pokaže
Dobra projektna naloga praviloma pokaže vsaj štiri stvari:
- da zna avtor prebrati in razumeti podatke,
- da zna izvesti smiselne korake čiščenja ali priprave,
- da zna podatke analizirati in rezultate interpretirati,
- da zna postopek dokumentirati tako, da je ponovljiv.
To velja tako za splošne podatkovne naloge kot za geoprostorske projekte.
23.3 Priporočena oblika oddaje
Najbolj smiselna oblika je beležnica Jupyter ali dokument Quarto, kjer so skupaj:
- besedilna razlaga,
- koda,
- slike, grafi ali zemljevidi,
- kratka interpretacija rezultatov.
Priporočena struktura je:
- naslov in kratka predstavitev problema,
- opis podatkovnih virov,
- opis korakov obdelave,
- analiza in prikaz rezultatov,
- sklep.
Tak zapis je veliko bolj uporaben kot zgolj seznam ukazov brez komentarjev.
23.4 Predlagana struktura naloge
23.4.1 1. Raziskovalno vprašanje
Na začetku naj bo jasno zapisano, kaj naloga sploh preverja. Dober začetek je na primer:
- kako se neka količina spreminja skozi čas,
- ali obstaja razlika med skupinami,
- kako so podatki prostorsko razporejeni,
- ali sta dve spremenljivki med seboj povezani.
Vprašanje naj bo dovolj ozko, da ga je mogoče obdelati v eni beležnici.
23.4.2 2. Podatkovni viri
Tu navedemo:
- izvor podatkov,
- format datotek,
- morebitne omejitve ali težave,
- ali smo podatke pred uporabo dodatno čistili.
Če uporabimo več virov, moramo jasno povedati, kako se med seboj povezujejo.
23.4.3 3. Koraki obdelave
V osrednjem delu naloge naj bo razvidno:
- kako smo podatke prebrali,
- kako smo jih prečistili,
- katere nove stolpce ali sloje smo izračunali,
- kako smo podatke združili ali filtrirali,
- katere agregacije, grafe ali prostorske operacije smo uporabili.
Tu je posebej pomembno, da ne preskakujemo razlage. Tudi kratek komentar pred blokom kode pogosto močno izboljša razumljivost.
23.4.4 4. Predstavitev rezultatov
Rezultati naj ne bodo samo izpis tabel. Priporočljivo je vključiti:
- vsaj en graf ali zemljevid,
- kratek tabelaričen povzetek,
- nekaj stavkov razlage, kaj rezultat pomeni.
Dobro pravilo je, da vsak graf ali zemljevid odgovarja na konkretno vprašanje.
23.4.5 5. Sklep
Na koncu naj naloga strnjeno odgovori:
- kaj smo ugotovili,
- kaj je bila glavna omejitev,
- kaj bi bilo smiselno narediti naprej.
Sklep je lahko kratek, vendar naj bo vsebinski.
23.5 Predlogi projektov po sklopih
23.5.1 Splošna podatkovna analiza
Tak projekt se lahko opira predvsem na pandas in matplotlib. Primeri:
- analiza vremenskih podatkov za izbrano postajo,
- primerjava dveh ali več časovnih vrst,
- analiza mobilnosti, porabe ali drugih odprtih tabelaričnih podatkov,
- primer dnevnega, tedenskega ali mesečnega vzorca v podatkih.
23.5.2 Vektorski projekt
Tak projekt je primeren po poglavjih o GeoPandas. Primeri:
- primerjava občin ali regij po izbranem kazalniku,
- združevanje atributnih tabel z geometrijami,
- priprava tematskega zemljevida,
- analiza več odprtih prostorskih virov skupaj.
23.5.3 Rastrski ali satelitski projekt
Tak projekt je primeren po poglavjih o rastrih in satelitskih posnetkih. Primeri:
- izračun in primerjava vegetacijskega indeksa,
- analiza časovne spremembe na izbranem območju,
- primerjava dveh obdobij ali dveh tipov površja,
- priprava preprostega klasifikacijskega ali interpretacijskega prikaza.
23.6 Merila ocenjevanja
Če projektne naloge uporabljamo pri pouku, je koristno, da so merila vnaprej jasna. Smiselna in pregledna merila so:
| Sklop | Kaj gledamo |
|---|---|
| vprašanje in cilj | ali je problem jasno zastavljen |
| podatki | ali so viri primerni in razumljivo predstavljeni |
| obdelava | ali so koraki pravilni in smiselno izbrani |
| koda | ali je pregledna, ponovljiva in dovolj komentirana |
| rezultati | ali grafi, zemljevidi in tabele podpirajo sklep |
| razlaga | ali avtor razume, kaj je naredil |
Pri tem ni nujno, da je vsaka naloga zelo velika. Pogosto je boljši manjši, jasen in dobro razložen projekt kot pa zelo široka, a nepregledna analiza.
23.7 Kratka predloga za študente
Pri pripravi naloge si lahko pomagamo s tem kratkim ogrodjem:
- Kaj želim ugotoviti?
- Katere podatke potrebujem?
- Kako bom podatke prebral in pripravil?
- Katere korake analize bom izvedel?
- Kako bom rezultate prikazal?
- Kaj iz rezultatov sledi?
To je dovolj preprost okvir, da pomaga pri organizaciji dela, hkrati pa ne omejuje izbire teme.
23.8 Praktična priporočila
Pred oddajo je smiselno preveriti:
- ali se beležnica zažene od začetka do konca,
- ali so vse potrebne datoteke priložene ali jasno navedene,
- ali imajo grafi in zemljevidi naslove ter oznake,
- ali je iz kode razvidno, kaj se dogaja,
- ali sklep dejansko povzema rezultat analize.
Pri delu v Jupyterju ali Quartu je zelo koristno narediti tudi zadnji preizkus z Restart & Run All, saj s tem hitro odkrijemo skrite odvisnosti od prejšnjih celic.