25  Dodatki

Objavljeno

23. oktober 2026

25.1 Namen dodatkov

To poglavje zbira kratke tehnične teme, ki so koristne pri delu, niso pa del glavne učne poti skozi knjigo. Namen dodatkov ni, da nadomestijo osrednja poglavja, temveč da pomagajo takrat, ko želimo:

  • stabilneje postaviti okolje,
  • razumeti pogoste tehnične težave,
  • najti dodatne vire za samostojno učenje.

25.2 Docker na kratko

Docker je orodje za delo s kontejnerji. Kontejner je prenosljivo in ponovljivo okolje, v katerem lahko skupaj zapakiramo program, knjižnice in nastavitve.

Za to knjigo je Docker uporaben predvsem v primerih, ko:

  • želimo delati v že pripravljenem okolju,
  • želimo enako okolje na več računalnikih,
  • se želimo izogniti dolgotrajnemu ročnemu nameščanju knjižnic,
  • želimo bolj ponovljiv potek pri vajah ali predmetu.

Ni pa nujno, da ga uporabimo takoj. Za večino začetnih poglavij zadostuje navadna lokalna namestitev Python okolja.

25.3 Kdaj je Docker smiseln

Uporaba Dockerja je posebej smiselna, kadar:

  • delamo v laboratoriju z več računalniki,
  • želimo vsi uporabljati isto različico okolja,
  • vključujemo zahtevnejše geoprostorske knjižnice,
  • želimo hitro obnoviti delujoče stanje sistema.

Pri enostavnejšem osebnem učenju pa je pogosto dovolj tudi običajno okolje z conda, mamba ali podobnim upravljalnikom paketov.

25.4 Minimalni potek dela z Dockerjem

Tipičen osnovni potek je:

  1. namestimo Docker Desktop,
  2. prenesemo pripravljeno sliko,
  3. iz slike zaženemo kontejner,
  4. v njem odpremo JupyterLab ali drugo delovno okolje.

V praksi se pogosto srečamo z ukazi, kot so:

docker pull ime-slike
docker run -p 8888:8888 ime-slike
docker ps
docker stop <container-id>

Za začetnika je pomembneje razumeti logiko kot pa si zapomniti vse podrobnosti:

  • image je predloga okolja,
  • container je zagnan primerek te predloge.

25.5 Pogoste tehnične težave

Pri delu s Pythonom, Jupyterjem ali prostorskimi knjižnicami se pogosto pojavijo podobne težave.

25.5.1 Napačno okolje

Simptom: - paket je nameščen, vendar ga program “ne vidi”.

Pogost razlog: - zagnali smo napačno okolje ali napačen kernel.

Kaj preverimo: - katero okolje je aktivno, - kateri kernel uporablja beležnica, - ali je paket nameščen prav v tem okolju.

25.5.2 Manjkajoče knjižnice

Simptom: - napaka ModuleNotFoundError.

Kaj preverimo: - ali je knjižnica res nameščena, - ali smo jo pravilno uvozili, - ali uporabljamo pravi interpreter.

25.5.3 Težave s potmi do datotek

Simptom: - program ne najde vhodne datoteke.

Kaj pomaga: - uporabimo relativne poti znotraj projekta, - preverimo trenutno delovno mapo, - poti zgradimo bolj pregledno, na primer z Path.

from pathlib import Path

DATA_DIR = Path("data")

25.5.4 Beležnica deluje samo “po kosih”

Simptom: - posamezne celice delujejo, celotna beležnica pa ne.

Pogost razlog: - skrita odvisnost od prejšnjih zagonov ali ročno definiranih spremenljivk.

Najboljši preizkus: - Restart & Run All.

25.6 Priporočila za bolj mirno delo

Dobro se obnese nekaj preprostih navad:

  • za vsak projekt uporabljamo jasno mapo z datotekami,
  • vhodne podatke hranimo ločeno od kode,
  • uporabljamo imenovana okolja,
  • večje spremembe sproti shranjujemo z Gitom,
  • občasno preverimo, ali se projekt zažene od začetka do konca.

Te navade pogosto prihranijo več časa kot katerikoli posamezen tehnični trik.

25.7 Dodatni viri za učenje

Ko želimo po koncu knjige znanje še razširiti, so posebej uporabni:

  • uradna dokumentacija Python, NumPy, pandas, matplotlib, GeoPandas in rasterio,
  • primeri iz dokumentacije posameznih knjižnic,
  • odprti podatkovni portali za samostojne projekte,
  • repozitoriji z dobro dokumentiranimi beležnicami.

Pri napredovanju je pogosto najbolj učinkovit naslednji vrstni red:

  1. najprej preberemo kratek konceptualni opis,
  2. nato poženemo uradni primer,
  3. potem ga spremenimo za lasten problem,
  4. šele zatem iščemo zahtevnejše optimizacije ali posebne trike.

25.8 Vloga dodatkov v tej knjigi

Dodatki naj ostanejo podporni del knjige. Njihova naloga ni, da odprejo novo glavno temo, ampak da:

  • olajšajo prve tehnične korake,
  • zmanjšajo verjetnost pogostih napak,
  • ponudijo smer za nadaljnje samostojno delo.

Zato je povsem v redu, če se bralec k temu poglavju vrača po potrebi, ne pa nujno v enem samem linearnem branju.