IZVOR POJMA Skener je priprava za zaznavanje razlik v odbojni jakosti neke površine. Površino na zemeljskem površju zaznavamo s senzorjem nameščenim na satelitu, razlike v odbojni jakosti ravne površine analogne karte pa zaznavamo s pripravo za skeniranje kart. S skenerjem zaznamo razlike v sivi ali barvni lestvici. Uporaba skenerjev za zajem analognih kart v rastrsko obliko je različna: cenejše skenerje uporabljamo predvsem v namizni kartografiji, uporaba dražjih skenerjev pa je smotrna pri hitrejšem zajemu večjega števila analognih kart v rastrsko obliko. S sodobnimi skenerji z visoko ločljivostjo lahko zaznavamo površine manjše od 0,025 x 0,025 mm. Velikost piksla (slikovnega elementa) je opredeljena z ločljivostjo naprav za skeniranje.

IZVEDBA Poznamo več vrst skenerjev: (a) Optični skener z ravno podlago, pri katerem se glava skenerja premika po linijah karte naprej in nazaj; (b) Optični skener z valjno podlago, pri katerem je karta, ki jo skeniramo, pritrjena na vrtečem se valju, glava skenerja pa miruje. Os y je podana z vrtenjem bobna, os x karte pa s premikanjem senzorja preko načrta; (c) Videokamera z visoko ločljivostjo, ki se se premika prek načrta, posneta vsebina karte pa je zajeta kot videopodoba. Po skeniranju karte je treba rastrski zapis treba shraniti ter običajno tudi stisniti.

NALOGA S kakšnimi problemi se lahko soočimo pri skeniranju kart z video kamero visoke ločljivosti?