IZVOR POJMA Mnogo pojavov iz stvarnega sveta zavzema isti prostor. Primer takšnega prostora je koridor za promet s komunalnimi napravami, ki ga oblikuje mestna ulica in v katerem so površine za javne transportne poti, za trgovanje na prostem itd.; hkrati pa lahko ta ulica predstavlja tudi mejno črto (npr. poštnega okoliša). Pri predstavitvi prostorskih pojavov na dvodimenzionalni karti, moramo prostorske pojave preslikati na ravno površino. Takšen primer kartografske predstavitve objektov stvarnega sveta na ravni površini je topografska karta. Pri predstavitvi prostorskih pojavov z dvodimenzionalno karto pa nastopijo problemi predstavitve topoloških odnosov. Skoraj nemogoče je prikazati na eni karti prometne omejitve, povezave storitvenih dejavnosti, postajališča javnega prometa, mejne linije različnih območij ter obrise stanovanjskih in poslovnih stavb, trgovin in parkirišč. Karta, ki bi zajemala vse omenjene pojave, bi bila nepregledna. Eno izmed rešitev k obravnavi zapletene stvarnosti v digitalni obliki predstavlja razslojitev v več digitalnih dvodimenzionalnih kart z enakimi robnimi koordinatami. Vsaka od teh digitalnih kart vsebuje le en tip geometričnih podatkov (rastrskih ali vektorskih) ter eno tematiko. Takšni digitalni karti pravimo podatkovni sloj.

IZVEDBA Sodobni CAD-sistemi in GIS-i omogočajo shranjevanje geometričnih podatkov v podatkovne sloje. V postopku opredelitve topoloških odnosov v podatkovnem sloju GIS-a, so vse linije prekinjene v sečiščih. V sečiščih linij algoritem ustvari vozlišča, zaprtim površinam pa določijo indekse s katerimi opredeli topološke lastnosti: povezanost in sosedstvo. Temu postopku pravimo tudi prisilno sploščevanje. Postopek prisilnega sploščevanja lahko izvedemo samo takrat, ko sečišča linij v podatkovnem sloju predstavljajo sečišča linijskih pojavov v stvarnem svetu. Zato moramo v posamezne podatkovne sloje zajemati geometrične podatke glede na njihovo topološko celovitost. V večini GIS-ov so različni tematski podatki shranjeni v različnih podatkovnih slojih.

NALOGA Izdelaj sistem podatkovnih slojev, ki bo opisoval prostorske pojave iz zgoraj opisanega koridorja mestne ulice. Podatkovne sloje opremi z naslovi, tipi ter obsegom geometričnih podatkov.